S kosilom se ne moram prav pohvalit, ker nisem absolutno nič skuhala, tako da mi je ta del randija padel v vodo. In moji hudi plani o pospravljenem satnovanju.... jah, no....sigurno nisem bila zdraven ko so jih delali. Sva šla pa na Grad in kasneje na balkonu pila čaj, jedla kokice in gledala oblake. Mogoče se sliši malo roza in tirkizno, kot sladkorn pena, v resnici je bilo pa fino, in oblake lahko dejansko gledaš ure in ure, če imaš pravo družbo za to, problem je samo v tem, ker čas potem prehitro mine in mi je bilo kar malo žal, ko je moral domov.

V nedeljo dobim pa obisk in se mi sanja ne kaj naj skuham. Nekaj bi kar je v 5ih minutah fertik, zgledalo bi pa, kot da sem kuhala 3 dni. In eden al pa dva čistilca bi mi tudi prav prišla. V glavnem, sem v totalni dilemi; začnem razmišljat kaj čem kuhat, kar je zelo težko, ker mi baraba noče povedat kaj ima rad in kaj ne, ko pa pogledam po stanovanju... po moje še po atomski bombi ne bi bilo takega kaosa, si pa rečem da moram itak najprej pospravit, kar je pa bistveno lažje rečt kot naredit. Sploh ne vem kje začet. V omare ne morem več tlačit ker so že do vrha nabutane, če se pa lotim zdaj še omar pa do konca poletja ne bom končala....in spet še vedno ne vem kaj naj skuham.

čas depresije, vse gre narobe. In najhujše je to, da to v bistvu sploh ni res. Večina stvari je super, ampak tista kurčerva ena je tako velika, da preraste vse tiste dobre in čeprav sploh niso majhne, velike so za svet premikat, ampak ob tisti eni se zgubijo in postanejo ničvredne in nevidne.