Nazaj k mojim gavnarjem.
Sobota je čas, ko se naša kuhinja spremeni v bojni tabor in blagor se tistemu, ki jo po naših pekarskih podvigih ne vidi. Ta trenutek se še sama sebi smilim, ker bom morala, prej ali slej, stopit vanjo. Danes je bila na sporedu rabarbarina pita... spet. Prvič, ko sem jo letos delala, mi je tako genialno izpadla, da je ni hotel nihče jest in je cela ostala meni (bila enu mičkenu prekisla za okus mojih sladkosnedcev). No to rundo mi to ni ratalo, čeprav mi je Brin ves čas razlagal, da je on ne bo jedel...no, na žalost se ni tako izteklo.
U, nami. A to si ga slikala takrat ko je še izjavljal, da je ne bo jedel? ;) Rabarbarine še nisem jedla, kamoli da bi jo delala ;) Zgleda pa dobro.
OdgovoriIzbrišiLačnaaaaaaaaaaaa
moi
Tudi jaz še nisem jedla rabarbare v nobeni obliki. Sem se pa spomnila ene zgodbice. Pred leti sva z možem na ljubljanski tržnici prodajala zelenjavo. Pa pride mimo ena ljubljančanka in me sprašuje, če sem kje videla rabarbaro. Jaz sem rekla ne ( ker itak niem vedela kako izgleda) moj dragi pa gleda za njo in komentira: kako pa naj bi jaz poznal njeno Barbaro?
OdgovoriIzbrišiOh. Rabarbarina pita! Imam kilo rabarbare v hladilniku in razmišljam v kaj jo bom predelala.Jo imam rada v vseh oblikah: pita, marmelada, kompot, sladoled...bi se kar povabila na večerjo
OdgovoriIzbriši