In danes se je mojemu zverinjaku pridružil nov član. Zjutraj na poti v šolo je Brin med jutranjim skrivanjem odkril micenega ptička...in to ne kateregakoli, ampak malo račko, in ker itak poberemo vse kar najdemo...

Mislim, da smo postavili rekord, kako tistih deset metrov od jakopičeve galerije do šole prehodit v več kot pol ure, da ne govorim koliko je trajalo potem še od šole pa do vrtca.

Ko sem končno prišla domov, je nastal problem, kako izvest, da Pacek ne bo malega racmančka pohrustal za malico..kar se sploh ni izkazalo za problem, ker Pacek ... še se dogajajo čudeži ... ga je prej hotel posvojit, kot pa pojest.

In potem sem klicala živalski vrt, kjer so se me na hitro znebili za azilom za divje živali. Kjer je bilo pa podobno. Dobila sem odgovor, da se male račke včasih malo zgubijo in da ga naj nesem kar tja nekam kjer sem ga našla, ali pa poiščem njegovo mamo. HALOOO!!!! Na splošno je znano da po Titovi ena raca sprehaja svoje male račke, in jih uči znamke avtomobilov, in eden od njih se je tam v kotu slučajno malo izgubil... V glavnem, rezultat je bil tak da oni "teh" živali (nisem se niti probala pozanimat kaj pomeni "teh") ne smejo jemat, in da če jo ne bom nesla nazaj, naj jo pač probam sama vzgojit.

Kaj pa če ga nesem na Ljubljanico? in odgovor je bil da ga ne bo nobena raca sama od sebe vzela, edino če ga podtaknem v skupino...prosim lepo...kako pa naj to naredim? Nobena račja mama ne bo opazila ene pošati, ki se približuje njenim mladičem, in bo samo sedela in čakala, da pridem med njene male račke in ji dodam še eno.

In tako imamo zdaj še eno malo račko in srečne otroke, ker je račka ostala doma in Brinove načrte kako bomo imeli še mladih račk, ko jih bo ta imela. Jaz pa samo upam da mi jo rata gor spravit.