torek, 30. junij 2009

Sicer sem mislila, da bomo še tam nekje do ponedeljka frej, ampak norice so malo pohitele. Ni mi še čisto jasno kako bomo tole kombinirali; Pacek...sprehodi in naša kozja pastirička...ampak nekak bomo že zimprovizirali.

sobota, 27. junij 2009

V glavnem,... lotila sem se strašnega podviga...pisanje še angleškega bloga. In če mi bo to ratal, potem mi bo ratal pa tudi vse, kar si bom zmisnila.
Stvar zgleda pa tako: ker sem se to šele odločila, sem vsa evforična in seveda ne morem čakat, da Rosa zaspi, zato sem ji naštimala krožnik jabolčnih krhljev, ki so zdaj v prafaktorjih raztreseni po kavču, ona pa pleza po meni kot kakšna opica in mi vleče špange iz las. Ampak, mama je trmasta in se ne da, upam samo, da mi bo na koncu ostal še kakšen las na glavi.

nedelja, 21. junij 2009

Zdele sem šele opazila, da bi v bistvu morala tudi tukaj objavit, da ima Moi bombonček. Sori Moi, upam da še ni prepozno!

sreda, 17. junij 2009

Mi imamo pa norice. Mojo tavečjo sroto, ki je včeraj prišla nazaj iz moške družbe, je napadla ta mehurčkasta golazen, in po nesreči čisto v najbolj neprimernem času. Danes je tako zamudil prijateljev rojstni dan, ki se ga je takooo veselil... ampak ta problem sva še nekako rešila, ker sem mu dovolila, da si je prisvojil darilo. Se je takoj malo pomiril. Drugi, in seveda, veliko večji problem je pa ponedeljek, ko naj bi šel z vrtcem na morje... in takoooooo se je veselil tega. Ampak puške v koruzo pa nismo vrgli. Pridno jemo sirup (sigurno je precej sladka zadeva) in se mažemo z neko cinkovo žavbo in čakamo na pvi posušeni mehurček. Zaenkrat še brez uspeha... še kar poganjajo, kot gobe po dežju. Ampak mogoče se nas bojo pa jutri usmilile in nehale rasti.
Potem pa tri tedne počitka in jovo na novo z našo princesko.

nedelja, 14. junij 2009

Danes popoldne, ko smo bili zunaj, sem gledala našo malo pošastko, ki je v tem času ratala prava mala damica, in sem sklnila, da bom risala gosjo pastirico. Ker je s tisto palico, ki jo je ukradla Packu, racala po Ferantovem dvorišču in edina stvar, ki ji je mankala, so bile tri goske, ki ubogljivo racajo za njo. Ampak načrti so se malo izjalovili, pa ne preveč. Gosja pastirička pride na vrsto jutri, pojutrišnjem, enkrat definitivno, danes zvečer so me pač dajali spomini na zadnjo polno luno.


Kavica in gledanje oblakov, poslušanje dežja... lepi spomini, ki se morajo ohranit, vsaj še za nasledne tri tedne, ko bo spet polna luna. Verjetno brez kavice in oblakov in brez strel, ampak luna pa pride. In to je edino kar je pomembno.

petek, 12. junij 2009

Densy me je tagala in še sanja se ji ne kakšen problem je vnesla v moje življenje; 7 stvari, ki jih imam rada moram napisat,zdaj moram pa glavo zalavfat in začet razmišljat.

1. Svoja otročka (verjetno jih ne morem štet za dve točki)
2. Pacek (skoraj ga moram napisat, čeprav mi miljonkrat živce požre)
3. Janko (Čeprav se je odločil, da on v kletko več ne gre, kar pomeni da moram imeti nujno vsa okna zaprta .... še dobro da ni zunaj prevroče)

Počasi se bližajo problemi ...

4. morjeeee
5. risanje, slikanje ... čeprav se zadnje čase to nikjer ne vidi
6. sonček, poletje in poletni topel dežek, ki ima vonj po pregretem asfaltu
7. tukaj bi si pa želela, da bi lahko napisala svojega vilinčka, pa sva se včeraj skregala, tako, da se mi res ne sanja kaj bi lahko sedma stvar bila...

sreda, 10. junij 2009

Ampak res. Mislim, da sem padla v ustvarjalno črno luknjo, pravzaprav niti ne samo v ustvarjalno, ampak v vsesplošno. Sedim tukaj na kavču in razgljabljam, kaj vse bom naredila in kaj vse bi morala naredit... in to je to.
Ko pa pride do tega, da bi morala vstat in iti v kuhinjo pomit posodo, ali pa prijet čopič v roke, si pa hitro najdem en izgovor, da obsedim pred računalnikom, magari je to samo pasijansa. In še nikol nisem tako zavzeto maile gledala... samo da mi ni treba začet delat. Čista kriza!
Današnji dan je.... v bistvu si sploh ne zasluži, da bi se ga omenjalo. Plan je bil tak; vsedem se v avto in se odpeljem... nekam,verjetno na morje, ali pa nekam kjer je voda... samo da Ljubljana ostane daleč za mano, okrog mene zelena barva, pred mano pa šumeča voda. To je edino kar sem si želela. V resnici pa sedim pred računalnikom, boli me glava in sovražim vse okrog sebe, in to samo zaradi tega, ker sem včeraj preden sem šla spat rekla: "Sam še mejle pogledam". Pa tako lepo bi lahko bilo... lahko bi samo ugasnila računalnik, danes ga pa sploh prižgala ne bi in zdaj bi z mirno vestjo bila že... nekje. To ti je čar samostojnega poklica; nikoli delat načrtov, ker se itak ne bojo uresničili.

četrtek, 04. junij 2009

Danes je pa Prljavo kazalište...jupi!!! Upam samo da ne bo deževalo zvečer.

torek, 02. junij 2009

Celo jutro sem razmišljala o nečem, kar moram nujno napisat, zdaj sem pa prišla domov, se vsedla za računalnik, odprla tole, da bom začela na dolgo in široko o tem pisati, pa evo...tudi sanja se mi ne v čem sem tako zavzeto razmišljala celo jutro.