petek, 18. februar 2011

Avto imam!!! Zgodbica se je začela pred enim mesecem ko sem imela v Črnomlju otvoritev in po spletu naključji odkrila, da je po cesti vozit čist dolgčas in je bolj zanimivo če povozim kakšno ograjo in del poti nadaljujem po zraku..in s tem se še vedno strinjam. Bilo je veliko bol zabavno. Rezultat tega je pa bil razbit atitov avto in en mesec poslušanja "a je že kaj znano kdaj bo avto popravljen?" In hvalabogu za zlate črnomaljske mehanike..iz tistega denarja ki sem ga imela pripravljenega za popravilo, kolikor bi prišlo v Ljubljani sem, sem poleg tega da je ati dobil nazaj avto, danes še jaz dobila "novega" lepega belega megana. Po dveh letih se končno lahko usedem v avto kadarkoli mi paše, brez rezervacij in razlaganja kdaj ga bom pripeljala nazaj..

ponedeljek, 07. februar 2011

Prišla sem do spoznanja, da se praznikov in počitnic bojim, kot hudič križa in da definitivno nisem osel, ker on gre na led samo enkrat, jaz pa sploh dol ne grem..
V idealnem svetu bi bilo tako, da zjutraj vstanemo, gremo na trim stezo, čez dve, tri uri pridemo domov in zaspita, za kolikor pač zaspita, potem se pa malo igramo ali karkoli že, in potem pridno ob 7h povesta, da bi šla spat. V glavnem, glavni cilj praznikov; kako najbolj sesuti otroke, da bi se dan čim lažje preživel. Do zdaj je načrt še vedno spodletel in rezultat je tak, da imajo mladički vsak dan več energije, mama pa vsak dan manj. V bistvu me drži pokonci samo še to, da...en dan bom pa že še preživela, potem pa sreeeeeda in zaslužene počitnice... vsaj do konca šole... že zdaj me je groza poletnih počitnic...dva meseca maltretiranja otrok s kontra rezultatom.