In moja srčkana mala dojenčica je rasla, in bila živa kot sam vragec, in da ne bi bilo prelahko je pri štirih mesecih dobila še zobke. Tooo je bila zabava. Zdaj so se malim krempelčkom pridružila se dva ostra zobeka, ki sta mislila, da je njuna dolžnost zgristi in razstrgati vse kar se jima vsaj malo približa. Je pa tudi res da ima ta žverca vztrajnega in požrtvovalnega učitelja. Upam samo da bo ostalo samo pri učenju grizenja ne pa tudi lajanja.
Tako smo sedaj prlizli do desetega meseca in pet ostrih zobkov. In iz srčkane male dojenčice je ratalo tole:

zadovoljna, sladka mala zmajčica.
In če odmislim to, da je čisto neverjetno, da imam na glavi sploh še kakšen las, in da je tam kjer bi moral biti nos, po nekem čudežnem naklučju za enkrat res še nos, je v bistvu prav zabavno imeti zmajčka doma. Pravljica se nikoli ne konča.