zmaga

Pa sem še jaz naredila svojega.
Danes sem bila na splošno zelo pridna, kar sicer ni v moji naravi. Sem bolj lene sorte in razen vsakodnevnega sesanja se bolj težko lotim še česa konkretnejšega. Še sesanja bi se ognila, če bi šlo, samo Pacek (to je naš kuža) misli da bi bil greh, če mama ne bi nič delala. Ampak danes; sonček je sijal in kar na enkrat sem bila polna energije. Prišla sem iz Tvolja, takoj zagrabila sesalc v roke, moja djenčica, ki je stara ravno toliko, da se je začela dvigovat, se nasloni na sesalec, in gremo veselo na delo. Ampak po sesanju je obema še ostalo energije, in tako sva se odločili da bova malo preuredili dnevno sobo. Seveda je Pacek tudi veselo pomagal. Predvsem z žvečenjem Rosine dude. In tako nama je ratalo veliko sobo, ki smojo imeli tako logično postavljeno da smo se po nje komaj premikali, v glavnem sem se stalno spotikala čez dojenčico in Packa, narediti RES ogromno.
Torej moj živalski vrt spančka, in mama lahko uživa na kavču v ogromni sobi v tišini in svetlobi računalniškega monitorja.