In poleg tega, da je pujs da mu ni para, se zavzeto trudi, da svoje sposobnosti prenaša še na našo nedolžno dojenčico. Ki pa konec koncev tudi ni več tako nedolžna, saj je na žalost, predvsem mojo, že marsikatero njegovo neumnost prisvojila. No poleg tega, da se trudi svoje znanje prenesti na mlajšo generacijo, ga pa, vsaj mislim, daje pubertete. V bistvu si želim to, ker potem imam vsaj majhno možnost, da se bo kdaj špremenil. Si ga že kar predstavljam; Travnik poven dišečih rožic in veselih kužkov, in Pacek je taglaven v sredi in vsi se borijo za njegovo pozornost in potem ga pokličen in on priteče...Brez tistih: Pacek a prideš? Dej že no! Pa kaj je dons s tabo!? PAAACEK dej me vsaj počaki!!!! in tako naprej v nedogled.



Še bolše pa je, ko svoji ignoranci doda še spravljanje psov, ki so na vrvici ob živce. Danes si je, paaamete kakor je, izbral reees velikega malamuta, ki nam je šel pridno z gospodarjen na vrvici nasproti.
In sem ga kar videla; vseh tistih milijon izrečenih Packov ni pomagalo čist nič. Odločil si je popolnoma miroljubnega psa spravit ob živce, in preden sem jaz zahakljala voziček je Pacek ze veselo skakljal, renčal in lajal na tistega reveza. Končna slikaje bila pa taka, da smo zgledali kakor na ringelšpilu: lastnik malamuta je bil pa steber tega ringelšpila, moj trapasti pes, kije malo večji kot mačka, je bil pa moj konjiček, ki ga nikakor nisem mogla ujeti.