nedelja, 22. februar 2009

Prvi del maškar smo hvala bogu prživeli. Zvečer sem komaj še preživela Denisa Pokoro in spravila Brina spat. Sem se pa zelo resno in profesionalno lotila letošnjih maškar. Zjutraj ko sem Pcka peljala na jutranji sprehod sem se točno ob 8.00 znašla pred vrati DM (to da sem bila tako točna je bilo čisto naklučje in nisem čakala pred vrati da se odpre) in si prvič po srednji šoli kupila puder maskaro in sence za oči. Počutila sem se pa tako kot glavni tepec. Ko sem si prvič v življenju kupovala šminke, sem bolj vedela, kaj moram kupit, kot pa zdaj. Še tega nisem vedla da zdaj obstaja puder v kremi in da ne rabiš več podlage in potem praha, in da zdaj obstaja sto miljonov vrst maskar... kako hudiča si naj človek sploh kaj zbere, ko je pa toliko tega, da se samo zmede. Ali pa lak za lase. Eno uro lahko tam stojiš in zberaš po nevem čem, v bistvu je pa vse skupaj samo lak za lase; po treh prebranih piksnah sem prosila prodajako naj mi enega zbere, ker mi je res škoda časa da bi ga takole metala stran. Aja pozabila sem papovedat da sem si en dan prej navila lase, kar mi je tudi vzelo kar precej časa, ker tega pa res še nikoool nisem delala.
Sem pozabila povedat, da sem se res resno lotila maškar?
In potem, vsa srečna, saj sem prvič po nevem koliko časa kupila nekaj čist samo zase, brez dodatnih stvari za psa, ptiča ali otroke, sva s Packom prišla domov: "Mamimami, a so že maškare?" in počitnic je bilo konec, in kot zeloooo stroga mama sem mu naročila, da moramo najprej pospravit stanovanje, ki je bilo tako, kot da bi bomba trešla v rudnike kralja Salomona, narediti testo za krofe, in šele potem se bomo lepo oblekli in šli v mesto. No pospravljanje .... jutri bom imela zelooo veliko dela in še vedno se vse sveti od silnih bleščic. S krofi je pa tako; bili smo pridni, naredili smo testo, zelooo veliko testa, v bistvu sploh ne vem kaj mi je bilo; iz dveh kil moke sem delala testo za krofe, se pravi ogromno testa, v bistvu imam zdajle poln frižider krofov, ki jih bo v naslednjih dneh pojedel Pacek. Prišla sem pa do tega da bi rabila neko mešanico med aladinovo svetilko in moškim; lahko bi pekla kolikor bi hotela in nebi imela slabe vesti da sem jaz v bistvu edina odrasla oseba v bližini, ko ga pa ne bi rabila, bi ga pa nagnala nazaj v svetilko ... Kdo je rekel da ne smem sanjat?


Pa smo dočakali maškare. Brin je vil ves srečen da je lahko končno vitez, jaz naj bi bila kraljica mati, ja no, zunaj me je ena gospa vprašala če sem hudobna mačeha. Res je da sem mogoče zgledala malo vampirsko in da moje šminkarske veščine niso glih na višku, ampak sem si bila pa vseeno všeč. Princeska Rosa je dve tretine maškar prespala, se je pa zbudila za sprevod, in moram rečt, da je za princesko zelo pogumna punca. Kurentov, namreč, se ni bala niti najmanj, eden je celo vanjo skočil, ona se je pa režala kot pečen maček, v glavnem čim več hrupa so zganjal okoli nje, tem bolj se je smejala.




No pa še o princeski Packu. To je pa zgodbica zase. Mislim da ni razumel tega poveličanja. Končno koliko psov pa napreduje v princeske? Njegova prelepa kronica, je bila lepa točno samo do prvega srečanja z NAVADNIM psom, se pravi samo do čez cesto smo prišli in kronica je "rahlo" spremenila obliko. Mislim da ni bil najbol navdušen nad dejstvom, da je princeska. Mogoče bi bilo bolše če bi bil vitezov konj.




Za drugo leto moram razmislit o tem da mu damo bolj moško vlogo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar