Danes popoldne, ko smo bili zunaj, sem gledala našo malo pošastko, ki je v tem času ratala prava mala damica, in sem sklnila, da bom risala gosjo pastirico. Ker je s tisto palico, ki jo je ukradla Packu, racala po Ferantovem dvorišču in edina stvar, ki ji je mankala, so bile tri goske, ki ubogljivo racajo za njo. Ampak načrti so se malo izjalovili, pa ne preveč. Gosja pastirička pride na vrsto jutri, pojutrišnjem, enkrat definitivno, danes zvečer so me pač dajali spomini na zadnjo polno luno.
Kavica in gledanje oblakov, poslušanje dežja... lepi spomini, ki se morajo ohranit, vsaj še za nasledne tri tedne, ko bo spet polna luna. Verjetno brez kavice in oblakov in brez strel, ampak luna pa pride. In to je edino kar je pomembno.
Oooooo, ko je dobra slika. Mast, sam povečat je ne gre, ko kliknem nanjo. Škoda. Tako rada gledam slike čisto od blizu in opazujem kje je čopič puščal sled. No, kako si jo pa ti naslikala?
OdgovoriIzbrišiSuper ujeti trenutki, svaka čast.
Za pastiričko te pa primem za besedo ;)
moi
Saj ni naslikana, ampak narisana s pasteli;). Je v bistvu skica za slikico ki se jo bom zdaj lotila :)
OdgovoriIzbrišiKako se naredi pa to, da se slika poveča se mi pa sanja ne... pač glupa uporabnica računalnikov ;)