Mi smo pa rešili siničko..tralala! Prav fin občutek je ko najdeš zunaj na kavču malo ptičico in ugotoviš da, HVALABOGU je še živa. Potem je pa nasledna misel; o PORKADUŠ zakaj sem jo morala najti, da bo zdaj meni v naročju poginila. Potem jo pa vzameš v roke in je srotica tako mičkena in prileti eden; o mami a jo daš meni!!!!! pa prileti druga; o tickatickaticka!!!, pa še tretji HOVHOVHOV!!! In smo jo nesli za par minut na toplo, in srota mičkena se je po moje od vsega hudega zbudila in odfrčala. In res upam, da ne samo do prvega mirnega vogla.